Vsakdo ve, da če želimo voziti avto, se moramo naučiti upravljati z njim. Tudi dela z energijskim telesom se je potrebno naučiti. In podobno kot v šoli vožnje ne morete biti sami sebi inštruktor, velja tudi pri duhovnosti. Še več: ne morete se voziti na sopotnikovem sedežu, poleg inštruktorja, in na tak način opraviti vozniški izpit. Ne gre. Sami morate sesti za volan, sami voziti predpisano število ur – seveda pod vodstvom inštruktorja, nato pa narediti izpit in dati naučeno v prakso. Potem pa do zadnje minute vožnje pridobivamo izkušnje!

Ne moremo pričakovati rezultatov, če gremo na duhovno učenje ali terapijo, vendar se ne soočimo s sabo, ne sprejmemo odgovornosti za svoje življenje in se ne želimo naučiti, kako deluje naše mentalno, čustveno, fizično telo … in spremenimo svoje vedenje. Ne moremo pričakovati sprememb, če potem duhovno teorijo ne prenesemo v vsakdanje življenje. Zavedati se je treba, da je osebnostni razvoj človeka vseživljenjski proces nabiranja izkušenj iz prakse.

Vsak človek je unikaten in zato je pri učenju osebnostnega razvoja pomembno razumeti, da je tudi tukaj enako kot pri šoli vožnje. Lahko se skupina ljudi uči teorijo vožnje z avtom, ne moremo pa posaditi 10 ali sto ljudi naenkrat za volan. Tu je potrebno delati individualno!

Zakaj individualno? Predstavljajte si, kaj vse vpliva na našo energijo? Starši, naših sedem generacij prednikov, naša duhovna bratovščina, naša prejšnja življenja, naše dušne pogodbe, vzorci in prepričanja, naš ego in svobodna volja: in vsakdo med nami ima vse te elemente popolnoma unikatne. Prav tako vsakdo med nami na različen način sprejema intuitivna sporočila. Ljudje na nešteto različnih načinov procesiramo občutke v našem telesu. Zato potrebujemo individualno obravnavo!

Vse se začne z odločitvijo, pripravljenostjo naučiti se, upravljati s svojim energijskim in čustvenim telesom prek svojih zaznav, sprememb, ki jih (vsak na svoj specifični način) začuti v svojem fizičnem telesu. Tega se moramo naučiti kot vožnje z avtomobilom.

Rada dam za primerjavo vožnjo z avtom in vožnjo v življenju. Če gredo ljudje na terapije, ne da bi ozavestili nekaj svojih osnovnih notranjih procesov, se naučili upravljati s svojimi energijskimi telesi in se začeli zavedati, da je osebnostni razvoj vseživljenski proces ter da je duhovno vodstvo njemu in vsem ljudem ves čas na voljo, je podobno, kot da bi kandidat za vozniški izpit sedel na sopotnikovem sedežu, inštruktor pa bi vozil in mu medtem govoril, kako se vozi, nazadnje pa bi dal kandidatu potrdilo o opravljenem izpitu in mu še zagotovil, da je na cesti varen in da je izpit zagotovilo, da se mu nikoli ne bo nič zgodilo. Ena sama terapija torej ničesar ne zagotovi.

Osebnostni razvoj človeka je vseživljenski proces, pa če to sprejmemo ali ne. Takoj, ko smo se rodili, smo že vstopili v ta proces. Razlika je samo, ali smo v tem procesu zavestno ali pa nezavedno. Ko zavestno vstopimo v ta proces, je zelo priporočljivo narediti duhovno diagnostiko, da sploh vemo, kakšne so naše energijske specifike.