Vse kar živi, ima torej KI in uglasitev ali inicijacija v reiki, prejemnika močneje poveže na njegov neomejeni vir. Ko prejeminik prejme prvo uglasitev za reiki ena, postane kanal, skozi katerega se pretaka ta vesoljna zdravilna energija. Ko se torej človek uglasi, mu ni treba drugega, kot da polaga dlani nase ali na koga drugega in energija samodejno teče skozenj vse njegove žive dni. Sama uglasitev še ni zdravljenje z dotikom, marveč samo usposablja zdravilca. Pri reikiju ena. učenec sprejme štiri uglasitve in samo prejetje uglasitve je magičen dar. Učenci to doživljajo na toliko načinov, kolikor je njih samih …

Od tega trenutka dalje je človek, ki je prejel uglasitev, praktikant reikija. Zdaj ima odprte sposobnosti, za katere dotlej sploh ni vedel, da jih ima. Uglasitev prejemniku ne daje ničesar novega, marveč samo odpira in uravnava tisto, kar je že prej bilo v njem.

Mojster ni nič drugega kakor učitelj, človek, ki je obvladal to vedo. Pojem sicer nima zveze z egom lastništva.

Uglasitev vsebuje energijo duhovne ravni in zdravi duha pri človeku, ki jo prejema. Ta energija je čista radost, občutje enosti z vsem živim in povezanosti z Bogom ali virom. Energija reikija zdravi celega človeka, na vseh nivojih bivanja…

Čim več namreč učenci uporabljajo reiki, tem več jih nauči in tem večje so njihove zdravilske sposobnosti. In čim več zdravilec uporablja reiki, tem hitreje duhovno raste in se zdravi.

REIKI NIKDAR NE MORE ŠKODOVATI IN NIHČE NE MORE Z NJIM STORITI KAJ NAPAČNEGA!

To je nemara najpogostejši razlog, zakaj je reiki tako cenjen in razprostranjen po celem svetu…

Reiki je še po nečem edinstven. To so načela reikija. Čeprav reiki ni verstvo, temveč je starejše od vsakeršnega verstva, ostaja zvest vzhodnjaški modrosti. Reiki prihaja iz kulture, ki je dal človeštvu tako rekoč vse metafizične tehnike in najbrž tudi vso etiko. Mahajanski budizem in njegov vadžrajanski poganjek sta že v pradavnih časih razvila meditacijo, viziulizacijo, obred, duhovno in zeliščno zdravljenje, delo s sanjami, zavestno umiranje, regresijo v pretekla življenja, astrologijo, vseh vrst razvijanja jasnovidnosti…

Študent je nadaljeval: “Za vas, dr.Usui, ta vrsta slepega zaupanja zadostuje, kajti vi ste preživljali svoje življenje in posedujete njegove gotovosti. Za nas pa, ki šele začenjamo naša življenja kot odrasli ljudje, to ne zadostuje. Mi čutimo potrebo po tem, da bi vi videli z našimi očmi!” seme je bilo vsajeno. Naslednji dan je dr.Usui dal odstavko in odpotoval v ZDA. V Chicagu je naredil doktorat iz svetih spisov. Toda tega, kar je iskal, ni našel. Opazil je, da so tudi budistični tradiciji Budi pripisovali moč zdravljenja. Odločil se je, da se bo vrnil na Japonsko, da bi videl, kaj se lahko nauči od budizma.

Po vrnitvi na Japonsko je dr. Usui začel obiskovati budistične samostane. Iskal je nekoga, ki bi se ukvarjal s spoznavanjem fizičnega zdravljenja. Končno je našel človeka, to je bil starejši opat. Usui je zaprosil, da ga sprejmejo v samostan, da bi lahko tam preučeval svete spise budistov, sutre, da bi lahko izpolnil svoje iskanje bistva zdravljenja.

Preučeval je Japonske prevode budističnih spisov, toda razlage ni našel. Naučil se je kitajščine, da bi imel večje možnosti pri preučevanju budističnih skript, toda še vedno mu ni uspelo najti prave razlage. Odločil se je, da se bo naučil sanskrit, star jezik, da bi lahko bral izvirne spise budistov in da bi imel dostop do spisov, ki niso bili nikoli prevedeni v druge jezike. Končno je našel to, kar je iskal. V Budinih lekcijah, ki jih je zapisoval neznani učenec, ko je Buda govoril, je dr. Usui našel formulo, simbole in opis načina, po katerem je Buda zdravil.

Preučeval je Japonske prevode budističnih spisov, toda razlage ni našel. Naučil se je kitajščine, da bi imel večje možnosti pri preučevanju budističnih skript, toda še vedno mu ni uspelo najti prave razlage. Odločil se je, da se bo naučil sanskrit, star jezik, da bi lahko bral izvirne spise budistov in da bi imel dostop do spisov, ki niso bili nikoli prevedeni v druge jezike. Končno je našel to, kar je iskal. V Budinih lekcijah, ki jih je zapisoval neznani učenec, ko je Buda govoril, je dr. Usui našel formulo, simbole in opis načina, po katerem je Buda zdravil.

Na koncu sedemletnih raziskav je dr. Usui našel to, kar je iskal, toda ne popolnoma. Čeprav je prišel do spoznanj, ni imel moči zdravljenja. Med pogovorom s svojim starim prijateljem se je odločil, da bo odšel na goro, tam meditiral in iskal moč, da bi lahko zdravil. Opat mu je odgovoril, da bi lahko to bilo zelo nevarno in da bi lahko izgubil življenje. Dr. Usui mu je odgovoril, da je prišel do točke, preko katere ni vrnitve. Priplezal je na sveto goro Koriyama in tam ostal v stanju meditacije 21 dni. Prvi dan je predse postavil 21 kamenčkov in po vsakem dnevu je enega odstavil …

Ko se je vse umirilo, se dr. Usui ni več počutil utrujenega, otrplega in lačnega, kot v trenutkih pred njegovim zadnjim dnevom meditacije. Vstal je in se odpravil z gore po poti vrnitve. Ob spuščanju si je poškodoval stopalo in noht na palcu se mu je odtrgal. Z rokami je prijel prst in nekaj minut kasneje je bolečina izginila. Krvavitev je bila ustavljena in prst je začel zdraveti. Ko je prišel v dolino, se je ustavil v nekem gostišču in poprosil za obed. Stari trgovec je opazil dolžino brade in oblačilo dr. Usuia in razumel, da se je postil kar dolgo. Tako mu je dejal, naj nekaj minut počaka, dokler hrana ne bo pripravljena. Posadil ga je za mizico pod drevo.

Čez kratek čas je trgovčeva hčerka prinesla obed. Ob pogledu nanjo je dr. Usui videl, da je jokala in da je ena stran njenega obraza zatečena in rdeča. Vprašal jo je, kaj se je zgodilo in dekle mu je povedalo, da jo že tri dni muči zobobol. Z njenim dovoljenjem se je z rokami dotaknil nejnega obraza. Po par minutah je bolečina prenehala in oteklina je začela plahneti. Pod večer, ko se je dr. Usui vrnil v samostan je slišal, da njegov opat leži zaradi bolečega napada artritisa. Potem ko se je okopal in nekaj malega pojedel, je šel k prijatelju in mu z rokami odpravil bolečino.

V naslednjih sedmih letih je delal v zdraviliškem sklopu na Japonskem in zdravil bolne. Mlade in dovolj sposobne je pošiljal iskati zaposlitve. Po sedmih letih je opazil, da prihajajo k njemu z istimi težavami tisti, ki jih je ozdravil. Spraševal jih je za vzrok ponovne vrnitve in odgovarjali so mu, da jim je bolj prijal njihov stari način življenja. Tako je spoznal, da je ozdravil simptome njihovih fizičnih teles, toda ni jih naučil ceniti in spoštovati življenja. Odšel je od tam z željo učiti tiste, ki bi radi vedeli kaj več. Učil jih je zdraviti same sebe in je svojim učencem podajal principe REIKI-ja, da bi jim s tem pomagal zdraviti njihove misli.

V naslednjih sedmih letih je delal v zdraviliškem sklopu na Japonskem in zdravil bolne. Mlade in dovolj sposobne je pošiljal iskati zaposlitve. Po sedmih letih je opazil, da prihajajo k njemu z istimi težavami tisti, ki jih je ozdravil. Spraševal jih je za vzrok ponovne vrnitve in odgovarjali so mu, da jim je bolj prijal njihov stari način življenja. Tako je spoznal, da je ozdravil simptome njihovih fizičnih teles, toda ni jih naučil ceniti in spoštovati življenja. Odšel je od tam z željo učiti tiste, ki bi radi vedeli kaj več. Učil jih je zdraviti same sebe in je svojim učencem podajal principe REIKI-ja, da bi jim s tem pomagal zdraviti njihove misli.

Mikao Usui je širil in poučeval reiki po Japonskem. Tako je spoznal Čudžira Hajašija, upokojenega mornariškega častnika. Leta 1925 ga je Usui usposobil za reiki mojstra in ga tako napravil za svojega naslednika. Dr. Mikao Usui je umrl leta 1930, ko je izmojstril osemnajst učiteljev reikija. Čudžiro Hajaša je izuril več skupin reikijskih zdravilcev, tako moških kot žensk, za povrh pa še 16 mojstrov. V Tokiju je odprl bolnišnico in v njej so zdravilci delali po skupinah s pacienti. Prav v to bolnišnico, imenovana Šina No Mači, se je leta 1935 prišla zdravit tudi Hawajo Takata. Po štirih mesecih je povsem ozdravela. Leta 1938 jo je Hajaši razglasil za veliko mojstrico – učiteljico in za svojo naslednjico. Sledeč njegovim nasvetom je Takata zaključila njegovo delo na Japonskem in odšla na Havaje, nato v ZDA, Kanado in v Evropo. V zadnjih desetih letih življenja je inicirala dvaindvajset mojstrov reikija. Takata je umrla 11. Decembra 1980. Njena naslednjica in vnukinja Phyllis Lei Furumoto je bila imenovana za velikega mojstra tradicionalnega Usuievega reikija….

V letu 2009 sem pridobila pri mojstru učitelju g. Jožetu Raku ustrezne iniciacije in potrebno znanje ter dobila naziv Reiki mojster. Izvajam celostne Reiki terapije, delne terapije in iniciacije v prvo, drugo in tretjo stopnjo.